Emotivni pes in njegov racionalni rep

Kdo zna pojasniti korono? Pozabite na epidemiologe in imunologe, zdravnike in biologe in spletne guruje. Po dveh zmedenih koronskih letih je ostala ena sama veda, ki še lahko kaj pametnega pove o koroni. To je psihologija.

Zakaj so se dobri ljudje sprli glede korone? Jonathan Haidt si je to vprašanje zastavil pred dvema desetletjema in v svojih knjigah razvil zelo dobre odgovore.

Ljudje smo pogojno razumna bitja. Do svojih stališč se lahko dokopljemo z razumskim sklepanjem ali po občutku. Pri pomembnih rečeh se raje naslonimo na razum, saj je zanesljiv, čustva in občutki pa so pogosto zavajajoči.

Zapisanemu verjetno ne bo nihče oporekal. Zatakne pa se v nadaljevanju.

Imam trdno prepričanje. Recimo da je o pandemiji ali o cepljenju. Ali o Bogu ali politiki. Ni pomembno. Zares pomembno je šele vprašanje: ali lahko za nazaj ugotovim, če me je do prepričanja pripeljal razum ali občutki?

Seveda bo vsakdo odgovoril, da zase to zlahka ugotovi. Večina bo prisegla, da so njihova prepričanja utemeljena na razumu. Odgovor je videti očiten. A je radikalno napačen.

Dognanja eksperimentalne psihologije so namreč nedvoumna. Velik del naših prepričanj in stališč je rezultat intuitivnih občutkov in ne razuma. Ko pride na sceno razum, je prepričanje že zasajeno. Razum ga največkrat samo še potrdi. In v tem je res dober. Visok IQ, kreativnost ali domišljija mu pri tem izdatno pomagajo. Pametni in razgledani ljudje se zato lahko na smrt sprejo zaradi korone in drug drugemu očitajo pomanjkanje razuma. A nobenemu od njih ni zatajil razum. Razum obojim deluje odlično in producira točno tiste argumente, ki potrjujejo prvotno prepričanje. Razdora ni povzročilo pomanjkanje razuma, temveč razlika v primarnem prepričanju, ki ga je po kdove kakšnem ključu zasadil intuitivni občutek.

Vse to je Haidt zajel v izjemni prispodobi, ki s kar najmanj besedami na najboljši možni način opiše mentalni proces ustvarjanja prepričanj: "emotional dog and his rational tail."

Umirjeni toni in iskrena želja po razumevanju razhajanj so rdeča nit vseh Haidtovih knjig. Njihovo branje je zato pravi balzam in osvežilen protistrup toksičnim verbalnim vojnam o koroni in cepljenju.